Blog

SplošnoKaj je fascia in zakaj je miofascialna vadba tako pomembna?

Kaj je fascia in zakaj je miofascialna vadba tako pomembna?

Fascija je tanka in elastična vrsta vezivnega tkiva, ki se nahaja pod našo kožo in se ovija okoli vseh organov, mišic in kosti v telesu. Predstavljamo si jo lahko kot pajkovo mrežo, neprekinjeno povezavo celotnega tkiva, ki ščiti oz. uravnava prenos sil in informacij po telesu. Nepravilni gibalni vzorci, ki pripeljejo do raznoraznih poškodb in bolečin lahko izvirajo iz slabe hidriranosti in elastičnosti fascije, zato so v zadnjem desetletju velik poudarek namenili raziskovanju njenih lastnosti in njenem delovanju.

Lastnosti fascije

Ugotovili so, da je fascija bogata z vodo, zato je zelo dober prevodnik in pomnilniški medij kamor se informacije oz. dogodki najlažje shranijo. Kadar je zdrava, je dobro hidrirana in prevodna. Takrat so naši gibi lahkotni in brez bolečin. To mehko in nežno tkivo lahko zaradi različnih razlogov postane togo in ne mora opravljati svoje funkcije. Razlog so lahko poškodbe, vnetni odzivi, kirurški posegi, statične drže, neaktivnost, stres in mnogi drugi, ki pogosto povzročijo bolečino, mišično napetost in ustrezno zmanjšan pretok krvi. Ker je fascija oživčeno in občutljivo tkivo pa ima na našo srečo tudi zmožnost samoobnovitve in lastnost prilagajanja, visoko prepustnost ter neverjetno odzivnost.

Naše mišice namreč ne morejo funkcionirati niti vzdrževati svoje oblike brez fascij. Število receptorjev v fasciji 6x presega število receptorjev v mišičnem tkivu. Vezivno tkivo je povezano z našimi možgani in zato je pritisk odlična odskočna deska za aktivacijo, saj sprosti sprožilne točke v mišicah. Mišice so manj napete, če je manj stresa in tako fascija lahko lepo drsi. Z vsemi manipulacijskimi tehnikami povečujemo drsnost fascij, kar vodi v boljšo hidriranost. Napetost fascij popusti že z nežnimi tehnikami.

Njeno delovanje

Celotno telo je povezano s fascijalnim sistemom, kjer so fascije prepletene kot niti na puloverju, zato omejevanje ali vlečenje na enem območju telesa lahko vpliva na drugo območje, kar ustvarja še več gibalnih omejitev, zakrčenost vezivnega tkiva  in posledično tudi bolečine. Zato lahko s sproščanjem fascij na enem delu telesa odpravimo težavo, ki se pojavlja drugje.

V zadnjem desetletju smo se večkrat kot kadarkoli prej spraševali o pomembnosti fascije oziroma njeni funkcionalnosti. Ugotovili so, da je zaradi oslabljene funkcionalnosti več tveganja za določene poškodbe v vsakdanjem življenju in pri telesni aktivnosti. Miofascijalna disfunkcija je nekaj, kar v večji ali manjši meri enkrat v življenju prizadene vse nas. Če ne prej, pa v obdobju starosti, ko fascije postanejo bolj toge in manj hidrirane. Te disfunkcije poslabšajo učinkovitost telesa, spremenijo telesno držo ter zmanjšajo obseg in kakovost gibov.

Neenakomerne napetosti v telesu in neučinkovite vzorce gibanja naši možgani sčasoma začnejo prepoznavati kot normalne. Telo namreč ustvari kompenzacijske vzorce, da se izogne bolečinam. Te vzorce lahko z manualnimi manipulacijami ali skozi vadbo spremenimo, zato učimo ponovne vzgoje centralnega živčnega sistema, da možgani sprejmejo novo držo in aktivacijo mišic kot boljšo in manj bolečo.

Miofascialna vadba

Fascije se lahko zlepijo, ker dehidrirajo ali pa ker v njih potekajo vnetni procesi zaradi raznih poškodb. Pojavljajo se kot občutljive točke prekomerne napetosti, ki se lahko pojavijo kjerkoli na telesu. Da jih odkrijemo, lahko uporabimo manualne tehnike sproščanja ali masažne žogice in valjčke. Če pa želimo fascije sprostiti dolgoročno, je za to potrebno spremeniti vzorce hoje, drže in gibanja, kar se najlažje naučimo skozi vadbo, kjer s pomočjo načrtovanega sistema vaj oz. gibov sami sproščamo in hidriramo fascijo. S tem dobimo povratno informacijo, ki vpliva na naš centralni živčni sistem, da počasi spremeni vzorce. Fascije namreč potrebujejo 9-14 mesecev, da se prilagodijo. Glede na to, da gre za dolgotrajen postopek prilagajanja, pri katerem je pomembna tudi doslednost, je miofascijalno vadbo potrebno izvajati redno in dlje časa. Pravtako fascija za regeneracijo potrebuje vsaj 72 ur.

Pri vadbi kot pripomoček uporabljamo mehke masažne žogice s katerimi pritiskamo na »sprožilne točke«, medtem ko izvajamo različna gibanja.

 

Katja Plaskan, mag.kin.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back To Top

Sem Katja Plaskan in delujem pod znamko KinPil. Ime je sestavljeno iz začetnic besed Kineziologija in Pilates. Pomagam vam lahko pri obravnavi po poškodbah, zmanjšanju bolečin, korekciji statične in dinamične telesne drže ter boljšem psihofizičnem počutju.

Kontakt

Telefon: +368 31 691837
E-naslov: info@kinpil.com

Social
error: Vsebina je zaščitena