Naprave za pilates predstavljajo revolucionaren način vadbe. Razvil jih je Joseph Pilates že za časa svojega življenja in izgledale so skoraj podobno kot izgledajo danes. V svojem studiu v New Yorku je Joseph Pilates poučeval tako na blazini kot na napravah. Ko so okoli leta 1980 po Ameriki začeli svoja vrata odpirati tudi drugi studiji in so naprave začela proizvajati različna podjetja, je nadaljnji razvoj odobrila Romana Kryzanowska, učenka Josepha Pilatesa, ki je po njegovi smrti in upokojitvi žene Clare, postala tudi vodja studija v New Yorku.

Joseph Pilates je bil mnenja, da je vadbo bolj priporočljivo začeti na napravah kot na blazini, saj le-te nudijo podporo in možnost boljše kontrole telesa. Vadba na napravah je še bolj varna od vadbe na blazini in za začetnika zelo koristna, saj preko opore hitreje pridobi boljše zavedanje telesa v prostoru.

Dr. James Garrick, direktor oddelka za ortopedijo in športne poškodbe v bolnišnici St. Francisco, v Kaliforniji je leta 1983 zasnoval kliniko za zdravljenje poškodb plesalcev. Prepoznal je izredno pomembnost pilates vadbe na napravah, zato je s pomočjo Ron Fletcherja (Pilates Master Teacher) zasnoval prvi program pilates vadbe, ki je bil podprt z medicinsko razlago. Hkrati so tudi vsi ugledni ortopedi v tistem času, v New Yorku, svoje paciente začeli pošiljati na post-rehabilitacijo s pilates vadbo.

Od takrat do danes je minilo kar nekaj časa in ugledni strokovnjaki z vseh koncev sveta so v zadnjih letih, ko je pilates vadba postajala vedno bolj popularna, opravili mnogo raziskav na področju zdravljenja poškodb hrbtenice in sklepov s pomočjo pilates vadbe. Vaje iz pilatesa lahko tako danes uvedemo v obliko fizične vadbe ali terapevtski program kot postopek, ki vključuje tako tradicionalna načela terapije in njene cilje, ki vplivajo na moč ter gibljivost, kot tudi somatska načela, ki se ukvarjajo s prilagodljivostjo in zaznavanjem telesa ter zmanjšanjem bolečine.

Pilates vadba spodbuja živčno-mišično preoblikovanje povezav v funkcionalnih položajih in različnih ravninah s poudarkom na stabilizaciji in mobilizaciji hrbtenice. Izboljšanje moči, gibljivosti, propriocepcije, korekcije telesnih drž in funkcionalni izzivi v več ravninah so s pilatesom doseženi. Močno jedro omogoča učinkovitejše gibanje okončin. Trening na osnovi pilatesa ali vaje razvite iz primarnih načel pilates vadbe s pomočjo vzmeti na napravah pa so se izkazale za pozitivne pri izboljšanju dinamične stabilnosti hrbtenice.

Vadba na reformerju je tako priporočljiva za vse s težavami v kateremkoli delu hrbtenice, tako ledvenem kot vratnem, za vse tiste, ki potrebujejo post-rehabilitacijo po operacijah in/ali menjavah kolka ali kolena ter drugih poškodbah sklepov tako zgornjih kot spodnjih ekstremitet, saj je posebnost naprave reformer drsna podloga, ki se premika glede na upor vzmeti, nestabilna površina pa hkrati omogoča intenzivnejšo uporabo stabilizacijskih mišic. Kombinacija treninga na reformerju tako pripomore k celostni obravnavi telesa po poškodbah tako iz vidika krepitve, stabilizacije kot gibljivosti.

Katja Plaskan, mag. kin.

Bryan, M. in Hawson, S. (2003). The Benefits of Pilates Exercise in Orthopaedic Rehabilitation. Techniques in Orthopaedics. Lippincott Williams & Wilkins, Philadelphia; 18(1): 126- 129