Promocija zdravja
Trenutne razmere so zahtevale prilagoditve in ker je skrb za vaše zaposlene zame na prvem mestu, sem promocijo zdravja preselila na splet. Delavnice, aktivni odmori in vadba v živo tako potekajo preko aplikacije ZOOM, za vaše zaposlene pa lahko zakupite tudi spletni program vadb.
Delavnice
Teme delavnic se pripravijo po predhodnem dogovoru in se lahko tudi združujejo. Najpogostejše teme so navedene spodaj:
– Premagajmo sedeč način dela z aktivnimi odmori
– Zdrava hrbtenica
– Analiza telesne drže in odprava nepravilnosti
– Ergonomija delovnega prostora
– Kako preprečiti bolečine v križu (prikaz in izvedba vaj)
Med delavnicami bomo odgovorili na vprašanja kot so: Kaj so aktivni odmori in zakaj jih je priporočljivo vpeljati v delovni urnik? Zakaj 30 minut strnjene aktivnosti na dan, kot je priporočljivo po WHO (World Health Organization), ni dovolj? Ali v resnici res presedimo samo 8 ur na dan? Zakaj se soočamo z bolečinami v križu in kako jih premagati? Kako ergonomsko oblikovati delovni prostor in zakaj je dolgotrajna stoja lahko enako škodljiva kot sedenje?
Delavnice po navadi trajajo od 90 minut do 3 ure, odvisno od izbrane teme in števila udeležencev.
Organizirana vadba
Organizirana vadba za zaposlene se po navadi izvaja 1-2krat tedensko in spodbuja telesno aktivnost vaših zaposlenih. Vadba je strokovno vodena in temelji na krepilnih ter razteznih vajah za celo telo, s poudarkom na razbremenitvi skrajšanih in togih mišic, ki povzročajo bolečine v križu in slabo telesno držo ter nefunkcionalno telo. Vadba se izvaja pred, med ali po delovnem času.
Vadba traja strnjeno 50 minut do 1 ure, čas je namenjen tudi razlagi in postavljanju vprašanj s strani udeležencev.
Aktivni odmori
Krajši aktivni odmori, ki trajajo 20 sekund- 1 minute, bi se naj po priporočilih izvajali na vsakih 50 minut- 1 ure sedečega dela. V delovni urnik pa je priporočljivo vpeljati tudi daljše, 10-15 minut trajajoče odmore, ki bi se naj izvedli 2-3krat med delovnim časom.
Glede na to, da se delo med zaposlenimi razlikuje, je priporočljivo da krajše odmore izvede vsak zase, ko se za to odloči. Krajši odmori so lahko sestavljeni iz izvedbe posamezne raztezne vaje, opravljenega krajšega telefonskega klica v hoji po pisarni, sprehod do stranišča itn. Daljši odmori naj bi bili bolj specifično naravnani in lahko zajemajo tudi kakšno krepilno vajo, kot je počep za pisalno mizo ipd.
V okviru organizirane promocije zdravja na delovnem mestu predlagamo, da se daljši aktivni odmori v podjetju vodijo 2-3krat tedensko, pri čemer izvajalec prikaže tudi vaje, ki jih zaposleni lahko izvede med krajšimi aktivnimi odmori. Izvajalec lahko za podjetje pripravi nabor vaj v slikovnem in video materialu, ki jih po mailu prejme vsak od zaposlenih.
Kaj določa zakon?
Zakon o varnosti in zdravju pri delu ( ZVZD-1, Ur.l.RS, št. 43/11; v nadaljevanju zakon) nalaga delodajalcem obvezo, da morajo načrtovati in izvajati program promocije zdravja na delovnem mestu, da morajo zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja le tega, kar pomeni, da morajo izvajati določene aktivnosti in ukrepe, da se ohranja in krepi telesno in duševno zdravje delavcev. Delodajalec mora v izjavi o varnosti z oceno tveganja načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu.
Promocija zdravja na delovnem mestu temelji na prostovoljnih ukrepih, ki jih izvajata obe strani, delodajalci in delavci in je lahko uspešna le, če je vključena v vse organizacijske procese kot trajen element na dolgi rok. Stroški promocije zdravja na delovnem mestu so davčno priznan strošek, tudi delavcem se za stroške promocije zdravja na delovnem mestu ne obračunava boniteta, vendar je predpogoj, da je program promocije zdravja na delovnem mestu ustrezno pripravljen in redno ovrednoten ter evidentiran.
Zakaj načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu?
– ↓ izostajanje od dela,
– ↓ stroški, povezani z boleznimi in bolniško odsotnostjo,
– ↓ število delovnih invalidov,
– ↓ fluktuacija delovne sile,
– ↑ kakovost izdelkov in storitev,
– ↑ produktivnost, več inovacij,
– ↑ zadovoljstvo zaposlenih in strank,
– ↑ ugled organizacije.
Zdravi in zadovoljni zaposleni k uspehu organizacije prispevajo mnogo več, kot če so slabega zdravja, preutrujeni ter nezadovoljni. Sodobni način dela je vse bolj sedeč. Neprekinjen čas daljšega sedenja pa povezan z bolečinami v ledvenem delu hrbtenice, nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni in drugih motenj povezanih z zdravjem. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je nujna, če želimo ustvariti spodbudno delovno okolje in produktivne ter ustvarjalne zaposlene, ki redkeje zbolijo ter ostajajo zvesti organizaciji oz. delodajalcu. Vse to se odraža v številnih koristih za organizacijo, tudi finančnih. Raziskave so pokazale, da vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, prinaša donos v višini od 2,5 do 4,8 EUR zaradi manjših stroškov izostajanja od dela.
